Sistem točkovanja ELO je metoda za izračun relativne ravni spretnosti igralcev v dvobojih z ničelnim izidom, kot sta šah ali tenis. Ime je dobil po svojem ustvarjalcu Arpadu Elu, madžarsko-ameriškem profesorju fizike. Sistem točkovanja ELO uporablja Svetovna šahovska zveza (FIDE) za razvrščanje šahistov in je bil sprejet v številnih drugih športih in igrah.
V sistemu ELO vsak igralec prejme točke glede na svojo preteklost. Ko tekmujeta dva igralca, zmagovalec dobi točke, poraženec pa izgubi točke glede na razliko med njunima točkama.
Recimo, da ima prvi igralec 1400 točk, drugi igralec pa 1600 točk. Konstanta K je nastavljena na 32, kar pomeni, da bo rezultat tekme pomembno vplival na dodeljene ali odvzete točke igralcem.
Pričakovani izid za vsakega igralca se izračuna na podlagi njegovih točk in verjetnosti vsakega igralca, da zmaga v dvoboju. Recimo, da je pričakovani izid za prvega igralca 0,43 (kar pomeni, da ima 43-odstotno možnost za zmago v igri), pričakovani izid za drugega igralca pa 0,57 (kar pomeni, da ima 57-odstotno možnost za zmago).
Če prvi igralec zmaga tekmo, se nove točke za vsakega igralca izračunajo na naslednji način:
Prvi igralec: nove točke = 1400 + 32 * (1 - 0,43) = 1413
Drugi igralec: nove točke = 1600 + 32 * (0 - 0,57) = 1587
Če drugi igralec zmaga dvoboj, se nove točke izračunajo na naslednji način:
Prvi igralec: izračun novih točk = 1400 + 32 * (0 - 0,43) = 1387
Drugi igralec: izračun novih točk = 1600 + 32 * (1 - 0,57) = 1613
V obeh primerih nove točke odražajo izid tekme in natančno odražajo relativno moč igralcev. Točke lahko nato uporabite za primerjavo igralcev med seboj in z drugimi igralci v klubu ali ligi.
Sistem točkovanja ELO je zasnovan tako, da se sam popravlja, tako da se bo rezultat igralca sčasoma približal njegovi dejanski ravni igralskih sposobnosti. Zaradi tega je učinkovit način za razvrščanje igralcev in spremljanje njihove uspešnosti.